Marec‎ > ‎Objave Marec‎ > ‎

26. marec 2020

objavljeno: 25. mar. 2020, 21:44 avtor: Spletni čas   [ posodobljeno 26. mar. 2020, 15:15 ]
Danes je četrtek. 

Do konca leta je še 280 dni. 
V trenutku priprave vsebine je ura 05:37, zunaj je še tema in hladno je. Burja ne pojema, kot bi se zima še ne hotela posloviti. Temperatura v Izoli je 4 stopinje Celzija. Danes sonce vzide ob 05:56, zaide pa ob 18:26.


*** 
Dogajanje 

14. dan od razglasitve epidemije v Sloveniji 

Slovenija je na podlagi 7. člena zakona o nalezljivih boleznih zaradi naraščanja števila okužb s koronavirusom 12.3.2020 razglasila epidemijo. Odredba o razglasitvi epidemije velja od 18. ure. 

11. dan od zaprtja šol in vrtcev ter drugih javnih ustanov, lokalov, restavracij in trgovin, ki niso živilske. 

V Sloveniji: Število potrjenih primerov okužbe s covidom-19 je naraslo za 36, in sicer na 562. Trenutno je hospitaliziranih 98 ljudi, 17 jih je na intenzivni negi. Ponoči je na Infekcijski kliniki umrl oskrbovanec doma za starejše iz Metlike, ki je bil kronični bolnik.



Večerni razmislek
(Aljoša Križ )


Na tej prelepi gori je, ob rednem izmenjavanju sonca in lune, dneva in noči, živela RADOST. Kako je bila srečna v tem prelepem svetu, kjer se je ves čas veselila in živahno preživljala vse trenutke tega tako lepega, njej danega časa. (...)


Razmišljam o strahu, o strahovih ...

Po ljudskem izročilu, včeraj ga je razdelil med nas nek gospod Leon na Toplovodu (Val 202), ga danes ponudim še vam:

Kuga je prišla v Damask. Pa jo je srečal neki jezdec in jo vprašal, po kaj je prišla. Po 1.000 ljudi, je rekla Kuga. 

Čez nekaj mesecev, ko se je Kuga odpravljala proč, sta se z jezdecem ponovno srečala. Jedec je Kugi odčital, da je lagala, saj je rekla, da je prišla po 1.000 ljudi, vzela pa jih je 50.000.

Kuga se z njim ni strinjala. Povedala mu je, da jih je ona vzela samo 1.000, kot je rekla, in da ostale je vzel strah.

Hvala g. Leon, delim dalje, kot je prav za ljudsko izročilo. In tudi razmišljam.


Morje ve
(Tatjana Brozič)


Ne vem, od kod ta ljubezen do morja. Morda zato ker živim ob njem, morda so mi to privzgojili ali pa se preprosto rodiš tak. Eni obožujemo morje, drugi hribe, tretji spet nekaj drugega.

Vem pa, da je zame morje nekaj posebnega, saj me pomirja in marsikdaj osrečuje. Ne glede na to, če sem srečna, žalostna ali jezna, morda brez volje in popolnoma brez domišljije vem, kaj mi bo v pomoč. Sprehod do obale in posedanje na skalah. Na prvi pogled deluje ta velika voda vedno enako. Je modra, neskončna, včasih mirna in včasih razburkana. Zame je vse več, kot samo to. Le umiriti se je treba in prisluhniti. Niti en zvok ni enak drugemu, vsak val, ki se ustvari na površju, je drugačen, veter zaokroži na nešteto načinov in z raznoliko močjo. Le umiriti se je treba!

Mislim prepustim prosto pot, nadiham se svežega zraka in občutek je čudovit. Kot bi mi morje odgovorilo in mi pokazalo poti, ki jih lahko izbiram.

V teh dneh izolacije mi je sprehod do obale postal rutina. Včasih predelujem neverjetne občutke, ki jih povzroča (samo)izolacija, včasih zaidem v premlevanje globokih misli, velikokrat pa je dovolj le opazovati dogajanje. Ladje in ladjice, ki se ne ustavijo, galebe in kormorane, ki prosto in neobremenjeno letajo in zasnežene vrhove na drugi strani. Prijetno je pomahati komunalnemu delavci, ki vsak dan ob isti uri čisti sprehajališče, pozdraviti sprehajalce psov in tistih par ljudi, ki si dnevno privoščijo isto kot jaz. Vse na daljavo in brez stika, točno tako, kot mora biti. Lepo pa je videti iskrico v očeh ljudi, ki jih do nedavnega nisem opazila in verjetno tudi oni mene ne.Svet postaja in je že postal drugačen. Upam, da boljši.

A morje ve, kdaj bo konec teh neprijetnih časov? Morda ve. A ostaja skrivnostno. Vsak dan mu bom prisluhnila in kdo ve, morda mi izda kako skrivnost.



***

Preženi strah
sonce, burja, zrak
Ostani zdrav(a),
o-sama@tvojaKRoNA.

(Zarja Trkman)




Današnje objave 

(Aktualno)

(Vse-eno)



Tema za kreativno pisanje 

Sediš v avtu s prižganim motorjem, čutiš slabost od vodke in praznega želodca, in kaj? In čakaš, pijan.
Na kaj čakam? Kaj se bo zgodilo?
Saj vendar veš. Samo pretvarjaš se pred samim sabo, da ničesar ne veš in da nič ne razumeš.

(Szczepan Twardoch; Morfij)

(Pišemo 10 minut, najbolje lastnoročno.)  

***

Odšel je, s steklenico vodke. Napil se je in zdaj čaka, kaj se bo zgodilo. Nič se ne bo zgodilo, nič samo od sebe. Morda bo zaspal, bruhal, izbruhal večerjo, ki sem mu jo skuhala. Z veseljem, z ljubeznijo sem mu jo ponudila.

Še vedno pretresen, da se je okužil, ni mogel verjeti, da se je to prav njemu zgodilo. O tem in še marsičem sva se pogovarjala. O življenju, o preteklosti, o očetu, ki je prerano odšel, o načrtih, o sanjah. Njega in njegove družinice. O težkem obdobju za človeštvo.

Potem je odšel iz mojega doma. V osamo, v osamljenost, v samoizolacijo. V svoj avto. In se ga napil.

Tako mi je pripovedoval drugi večer, ko je bil pri meni na večerji, pri svoji mami. Ki ga razumem in spoštujem takega kot je. Ker je čudovit mlad moški, ki si šele ustvarja poklicno pot. Je na višku svojih sposobnosti.

"Na kaj čakam? Kaj se bo zgodilo?" Me vpraša. On, moj ljubljeni sin.

"Saj vendar veš. Samo pretvarjaš se pred samim seboj. Da ničesar ne veš, da nič ne razumeš. " Mu odgovorim.

"Najbolje, da se zadeneš, da pozabiš še tisto, kar veš," rečem ironično.

Razume, ve, ta moj sin o čem govorim. O travi, ki jo je včasih konzumiral. 15 let, dokler ni sam razumel, da to ne pelje nikamor. Ko sva se o tem pogovarjala, mi je, takrat še študent rekel: »Mama, saj to počnejo vsi. Saj ne škodi, en joint pred spanjem, z dobro travo. Namesto piva!«

Ok, ni imelo smisla, da mu rečem: »Vsi pa že ne kadijo, veliko jih je, ki ne poskusijo alkohola niti trave, pa drugih omamnih stvari tudi ne. Tudi tvoj prijatelj, ki ga ceniš in spoštuješ!«

Takrat ni imelo smisla.

Zdaj pa. Kot hoče. Odrasel je, naj dela kar hoče. 

Njegovo življenje ni moje. Lahko se z njim igra ali pa ga ŽIVI.

Le to sem mu povedala, nič več.

Bog pomagaj!

(Zarja Trkman)


Iskrica dneva 
 
Fotografija: Burja v Izoli, Cvetka Mezgec, 22.3.2020




Oglejte si čudovito vesolje 

Klik na fotografijo! 
https://apod.fmf.uni-lj.si/ap200326.html
Postaja Andromeda
Avtorstvo sestavljene slike & avtorske pravice: Ralf Rohner




Zgodilo se je 


1511 - Močan potres z žariščem na območju Idrije in Cerkno prizadene Kranjsko in okolico
1943 - V spopadu med partizani in Italijani v Jelenovem žlebu pade 106 Italijanov 
Vir: SLOVENSKI koledar 2005 = Slovene planner 2005 (Nova revija, 2004)


1838 - Se rodi Janez Mencinger, slovenski pisatelj, satirik († 1912)
1920 - Umre Avguštin Stegenšek, slovenski umetnostni zgodovinar (* 1875)
1942 - ustanovljena 1. štajerska partizanska brigada
1943 - Gubčeva in Cankarjeva brigada v bitki v Jelenovem žlebu premagata italijansko divizijo Macerata
1944 - Umre Anton Breznik, slovenski jezikoslovec (* 1881)
1993 - Umre Anton Peterlin, slovenski fizik (* 1908)







Misel za današnji dan 


Nemogoče pomeni le, da še nisi našel rešitve.

(Anonimus)

Brez cenzure, brez lektoriranja!