Marec‎ > ‎Objave Marec‎ > ‎

22. marec 2020

objavljeno: 22. mar. 2020 00:50 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 22. mar. 2020 22:47 ]

Danes je nedelja. 

Do konca leta je še 284 dni. 
Ob 8:00 je v Izoli 8C, sončno, piha burja in morje je vzvalovano, v meglici so vidni obrisi italijanske obale, zasneženih Alp in Dolomitov.
ob 18:25
Tišina je strašljiva in vzbuja neprijetne občutke.


Dogajanje

10. dan od razglasitve epidemije v Sloveniji

Slovenija je na podlagi 7. člena zakona o nalezljivih boleznih zaradi naraščanja števila okužb s koronavirusom 12.3.2020 razglasila epidemijo. Odredba o razglasitvi epidemije velja od 18. ure.

7.dan od zaprtja šol in vrtcev ter drugih javnih ustanov, lokalov, restavracij in trgovin, ki niso živilske.

Ob 6.24 smo čutili močan potresni sunek. Potres je bil v bližini Zagreba, tam tudi poročajo o večji škodi. Po podatkih evropskih opazovalnic je bila njegova magnituda 5.3.

Povzetek*: 
- Okuženih je 414 Slovencev.
- Druga smrtna žrtev pri nas je tudi imela druge zdravstvene težave.
- V Španiji že 1720 mrtvih.
- Iz Pariza je priletelo 22 slovenskih državljanov.
- Potres na Hrvaškem sili ljudi ven, virus pa noter.
- Koronavirus doslej terjal 13.000 žrtev.
- Nemci bodo še vedno lahko hodili ven, vendar posamično.
- Porast okužb s koronavirusom na Kitajskem.
- Koronavirus odnaša tudi olimpijske igre.

*vir: Delo, internet, 22.3.2020



Danes je tudi svetovni dan voda. 

Dan voda je bil predlagan na Konferenci Združenih narodov o okolju (UNCED) leta 1992 v Riu de Janeiru, kot dan namenjen opozarjanju širše svetovne javnosti na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov. 



Današnje objave 

(Selivke se vračajo, Iztok Geister)

(Vse-eno, Zarja Trkman)

(UTD - denar za vse, SČ)



Večerni razmislek
(Aljoša Križ )

Mačka, s katero živim je kihnila in pomislila sem, ima korona virus. Nasmehnila sem se in bilo je malo za hec in malo tudi zares ... 

Nekje sredi januarja, ko sem ob jutranji kavi na radiu tako mimogrede zaznala novico, da tam nekje med Kitajci razsaja neki virus, podoben gripi, je bila moja misel, ubogi ljudje, a več kot toliko se me novica ni dotaknila. Tam daleč nekje, januarja, je bil moj natrpani urnik obveznosti in dosti misli kaj moram, kako bom in kaj bom in sploh ... za ta dan, preskok novice in samo v akcijo. Novica je ostala tam daleč. Danes, dobra dva meseca kasneje, sem pa zaprta v svojem stanovanju, ne delam več in za kakšen mesec in pol bom še nekako jedla, kaj bo pa potem ne vem. Vprašala sem se, če bi kdo od nas tistega januarskega dne znal napovedati, kaj in kako bomo živeli dva meseca kasneje. Jaz si ne bi niti slučajno znala predstavljati današnjega dne ali verjeti, da bo to, kar imamo danes, naša resničnost. Bi si znal kdo od vas? 

Kako omejeni smo v razmišljanju, da če imamo kje bit in hodimo v službo ali imamo delo, službo, smo zaščiteni in varni. Seštela sem dneve od prve novice do danes, preštela obolele in mrtve in razmišljala, kam povsod se je virus že prenesel in po osnovnošolskem seštevanju sem prišla do rezultata, da če bi bil virus ebola ali kuga, da smo v dobrih 6 mesecih s trenutnim načinom življenja ob kakšno tretjino prebivalstva, v nekaj letih pa, če bi ne postali odporni po preboleni bolezni pa nas ni več. Pomislite, kakšna neznatna stvar, nek virus, ki nas lahko na hitro izbriše - vse.

Kje so zdaj načrti, koliko bom prihranila, da v hiši kaj popravim, kje je strah, da bom težko živela z majhno pokojnino, kje so vse tiste ideje in sanje, ki naj bi bile uresničene še v času, ki mi ostaja ... Larifari, ki me je obremenjeval, delal živčno, utrujal in še marsikaj. 

Kako majhni in ranljivi smo in kako brez moči, ko narava deluje po svoje.
In vseeno danes, ko bi me moralo biti strah, za zdravje, za življenje, za moje drage, za jutri, kaj bom jedla in kako bom zmogla, znala, je vse to zbrano v mirnem in lepem dnevu, ki sem ga pravkar preživela. Današnji dan, ko se mi ni nikamor mudilo, ko sem lahko počela prav tisto, kar sem si dolgo želela, pa ni bilo časa za to. Nekako sem po dolgem času zadihala in ugotovila, da mi ni niti hudo niti težko, kot bi mi moralo biti. Končno spet sem in nekako že bom, že bomo in da o dosti stvareh nimam niti česa razmišljati. Današnji dan, jutri in pojutrišnjem se moram samo potruditi, da ostanem zdrava, da ne škodim bližnjim in da čim lepše preživim ta, naslednji dan življenja, ki mi je podarjen in se prepustim temu kar je, življenju. 




Tema za kreativno pisanje 

Najino življenje mora teči dalje, kot je teklo poprej, se je spomnila drugega stavka iz pisma.
(Lev Nikolajevič Tolstoj)

(Pišemo 10 minut, najbolje lastnoročno.)  


17:33

DANES JE SPET PRIŠEL, KLJUB kronI NA GLAVI. ALI PRAV ZATO. KDO BI VEDEL? KER VE, DA ME NI STRAH, DA ME NI STRAH SMRTI, KER VE, DA GA BREZPOGOJNO LJUBIM. TEGA SE PREJ NI ZAVEDAL. Zdaj pa se, dobro se zaveda. Hvala kOroni, ki nama je prinesla tako potrebno spoštovanje in razumevanje. Pred tremi dnevi, ko še ni vedel, da je okužen, je bil kar zoprn do mene. Ko sem ga obiskala in se hotela nekaj pogovarjati z njim, mu povedati svoje mnenje, mi je zabrusil: »Pakiraj, mama!« V solzah sem se odpeljala domov, še prej pa sem mu na robu joka rekla: »Malo več spoštovanja pa bi vendarle lahko imel do svoje mame!« Ker ga brezpogojno ljubim, mu nisem zamerila, a sem bila zelo žalostna. Z vetrom v laseh, na svojem skuterju sem si dopovedovala, da vendarle ni tako hudo. A je bilo, zame je bilo. Potem pa se je zgodil včerajšnji večer!
(Zarja Trkman)


Iskrica dneva 
Fotografija:  Plaža slepih in slabovidnih v Izoli, Cvetka Mezgec, 22.3.2020

Fotografija: Mahovi, Nika Korsič


Mahovi so pionirski organizmi, kar pomeni, da poleg lišajev prvi naselijo popolnoma gola tla.




Oglejte si čudovito vesolje 

Klik na fotografijo! 

M13: velika kroglasta kopica v Herkulu
Avtorstvo slike & avtorske pravice: Eric Coles in Mel Helm





Zgodilo se je 

1979 - Odprta retrospektivna razstava slovenske likovne umetnosti po drugi svetovni vojni
Vir: SLOVENSKI koledar 2005 = Slovene planner 2005 (Nova revija, 2004)


1979 - v ljubljanski Moderni galeriji odprta razstava slovenske povojne likovne umetnosti
1648 - Se rodi Tobija Lionelli - Janez Svetokriški, slovenski pridigar, pisec († 1714)
1909 - Se rodi Metod Mikuž, slovenski zgodovinar (†1982)
1924 - Se rodi Ivan Minatti, slovenski pesnik († 2012)
1925 - Se rodi Beno Zupančič, slovenski pisatelj, publicist († 1980)
1943 - Se rodi Jožko Šavli, slovenski zgodovinar, venetolog, publicist († 2011)
1958 - Se rodi Janez Potočnik, slovenski ekonomist, komisar v Evropski komisiji
1983 - Umre Peter Žiža, slovenski nevrolog (* 1919)


***

Nekoga moraš imeti rad
(Ivan Minatti)

Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se lačna nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
nekje vendar mora biti zanje gnezdo miru in nežnosti
... ker drevesa in trave vedo za samoto
kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa čeprav se za hip ustavijo
... ker reka ve za žalost
če se le nagne nad svojo globino
... ker kamen pozna bolečino
koliko težkih nog je že šlo čez njegovo nemo srce ...






Misel za današnji dan 



Vse dobre knjige imajo nekaj skupnega – so bolj resnične, kot če bi se dejansko zgodile.



(Ernest Hemingway)




Pesem za dušo
(Peter Šuler)


V moji duši dežuje
dežuje,
počasi rosi,
nebo joče zaradi mene,
sam ne morem jokati,
nebo joče zaradi nas,
ljudje ne znajo več jokati,
nebo joče namesto njih,
potrebujemo dež,
potrebujemo solze,
v moji duši dežuje,
to se vidi v mojih očeh,
v moji duši je nehalo deževati,
vidi se sonce v mojih očeh,
rad bi, da bi vedno deževalo,
moja duša je takrat otožna,
raje imam dež kot sonce,
mogoče, če bo deževalo, bom lahko spet jokal,
mogoče bodo ljudje znova jokali,
očiščujoč je dež,
očiščujoče so solze,
v moji duši je dež večen.