---

Danes je sreda. 

Do konca leta je še 284 dni. Na Obali je megličast dan in zjutraj nalahno rosi. 

Danes je tudi svetovni dan voda. 

Dan voda je bil predlagan na Konferenci Združenih narodov o okolju (UNCED) leta 1992 v Riu de Janeiru, kot dan namenjen opozarjanju širše svetovne javnosti na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov. 

---

Današnje objave 

---

Ne pozabi 

Dan odprtih vrat Sr(e)čne hiše

(Dogodki)

6. abonmajski koncert v Novi Gorici 

(Dogodki) 

Koledar kulturnih prireditev na Obali za marec 2017 

(Dogodki) 

Kmalu nova knjiga: 365 tem za kreativno pisanje 

(Aktualno) 

---

Tema za kreativno pisanje 

Najino življenje mora teči dalje, kot je teklo poprej, se je spomnila drugega stavka iz pisma.

(Lev Nikolajevič Tolstoj)

(Pišemo 10 minut, najbolje lastnoročno.)  

---

Iskrica dneva 

Fotografija: Voda, Lidija Polak

---

Oglejte si čudovito vesolje 

Klik na fotografijo! 

Slika neba v osrednjem delu Laboda 

Avtorstvo slike & avtorske pravice: Robert Gendler, DSS, BYU

---

Zgodilo se je 

1979 - Odprta retrospektivna razstava slovenske likovne umetnosti po drugi svetovni vojni

Vir: SLOVENSKI koledar 2005 = Slovene planner 2005 (Nova revija, 2004)

1979 - v ljubljanski Moderni galeriji odprta razstava slovenske povojne likovne umetnosti
1648 - Se rodi Tobija Lionelli - Janez Svetokriški, slovenski pridigar, pisec († 1714)
1909 - Se rodi Metod Mikuž, slovenski zgodovinar (†1982)
1924 - Se rodi Ivan Minatti, slovenski pesnik († 2012)
1925 - Se rodi Beno Zupančič, slovenski pisatelj, publicist († 1980)
1943 - Se rodi Jožko Šavli, slovenski zgodovinar, venetolog, publicist († 2011)
1958 - Se rodi Janez Potočnik, slovenski ekonomist, komisar v Evropski komisiji
1983 - Umre Peter Žiža, slovenski nevrolog (* 1919)

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/22._marec

***

Nekoga moraš imeti rad

(Ivan Minatti)

Nekoga moraš imeti rad,

pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,

nekomu moraš nasloniti roko na ramo,

da se lačna nasiti bližine,

nekomu moraš, moraš,

to je kot kruh, kot požirek vode,

moraš dati svoje bele oblake,

svoje drzne ptice sanj,

svoje plašne ptice nemoči

nekje vendar mora biti zanje gnezdo miru in nežnosti

... ker drevesa in trave vedo za samoto

kajti koraki vselej odidejo dalje,

pa čeprav se za hip ustavijo

... ker reka ve za žalost

če se le nagne nad svojo globino

... ker kamen pozna bolečino

koliko težkih nog je že šlo čez njegovo nemo srce ...

V moji duši dežuje

dežuje,

počasi rosi,

nebo joče zaradi mene,

sam ne morem jokati,

nebo joče zaradi nas,

ljudje ne znajo več jokati,

nebo joče namesto njih,

potrebujemo dež,

potrebujemo solze,

v moji duši dežuje,

to se vidi v mojih očeh,

v moji duši je nehalo deževati,

vidi se sonce v mojih očeh,

rad bi, da bi vedno deževalo,

moja duša je takrat otožna,

raje imam dež kot sonce,

mogoče, če bo deževalo, bom lahko spet jokal,

mogoče bodo ljudje znova jokali,

očiščujoč je dež,

očiščujoče so solze,

v moji duši je dež večen.