---

31. januar – prva primera okužbe z virusom v Italiji. Gre za dva kitajska turista v Rimu. Isti dan italijanska vlada ukinile vse lete na Kitajsko, kar je prvi tak ukrep v Evropi. Kitajca sta bila iz bolnice odpuščena 22. oz. 26. februarja.

6. februar – tretji primer okuženega v Italiji (Italijan, ki se je vrnil iz Wuhana), 22. februarja ga izpustijo iz bolnišnice kot ozdravljenega.

14. februar – četrti primer v Lombardiji (Castiglione d'Adda), ki ga napačno diagnosticirajo kot prehlad.

16. februar – zaradi težave z dihanjem četrtega pacienta sprejmejo v bolnico (Codogno) in tudi tam ne posumijo na nov virus. Ker ni obravnavan kot okužen z virusom, pri njegovi obravnavi ne uporabljajo zaščitne opreme. Virus se prenese na osebje bolnice, paciente in obiskovalce. Ta 38-letni moški z aktivnim socialnim življenjem je bil tedne asimptomatski nosilec virusa. Najbrž gre za t.i. nultega pacienta. Njegova žena tri dni kasneje pove, da je bil 21. januarja v stiku s prijateljem, ki se je vrnil iz Kitajske, ki pa je bil na testu negativen. Kasneje so tako pacient, žena in prijatelj na testu pozitivni.

<Celoten članek>

Zelo dosti sem zadnje tedne razmišljala o umetnosti, ki bo pri nas v ogromni recesiji, verjetno še večji kot turizem in neživilska trgovina, posledično tudi industrija. Saj se bo še naprej ustvarjalo, ker ljudje, ki so temu namenjeni, ne bodo mogli, da ne bi delali in delili. 

Če malo pogledamo, od nekoč do danes, v veličino ustvarjenega na področju kulture, se lahko vprašamo, koliko nam le ta polepša, oplemeniti in olajša življenje.

Kapital se ne zaveda, da bi danes ne mogel ustaviti ljudi, jih umirit in osamit, skratka onemogočit in pustit pridne čakat, da jih bo, ko mu bo spet potrebno ponovno uporabil (ponucal po domače). 

Kako bi mi vsi zdržali osamo in strah pred negotovo prihodnostjo, če ne bi bilo filmov, igric, pravljic, knjig, glasbe ... Si lahko predstavljate minule dneve brez vsega tega?

---

V starih kulturah so politiko vodili ljudje, ki so imeli zadosti premoženja, da so to lahko opravljali brezplačno in razmišljam, da je mogoče pri človeku, ki je poln grehov in skušnjav, to edina možna izvedba dobre politike, posledično dobre in poštene družbe.

A vsi mi, celotna človeška populacija, ponovno in ponovno odkrivamo toplo vodo.
Mogoče vas lahko potolažim z znano resnico, ki je bila zadnje dneve večkrat omenjena tudi javno, da vlade, ki so uspešne v kriznih obdobjih, so kasneje neprimerne za obdobja po krizi. Čuvajmo se in počakajmo, da vidimo, kaj bo.

Začela so se prva nezadovoljstva, nerganje, stokanje, preklinjanje, moledovanje in kar je najhuje, nervoza in strah. Predvsem je to opažati v zasebnem sektorju samozaposlenih, s.p., kulturniki, gostinci, mali trgovci, turistični delavci, vinarji in vse kar je vezano na gostinstvo in turizem ... Ta sektor pač nima velikih finančnih resursov, še manj rezerv. 

Kaj zdaj??! Tamle v parlamentu je samo pametovanje, nakladanje, prepucavanje, 300 amandmajev na 1 člen zakona. Za vsak amandma 2 do 3 ure razprave, pa še prej usklajevanje na razno raznih odborih. Pa prekinitve, ker je treba prezračiti dvorano, pa treba je tudi spati pa jesti vmes. Eni so neumorni, oglašajo se po 10-krat, da bi razložili, da se ne strinjajo v eni in isti točki. 

Ljudje to gledajo, jutri je treba v trgovino. Zmanjkalo mi je vsega. Jutri je zadnji dan za plačilo lizinga, kredita, davčnega dolga ...

Han ima besedo, Kordiš se je že 25-krat prijavil in nas zmerja, da smo pohlepni kapitalisti polni denarja.

Jutri je še en dan. Mogoče bodo zakon sprejeli in finančna pomoč bo prišla. Nič se ne bati elita, saj jo bomo vrnili, pa tudi za vaše plače bomo poskrbeli. Nič ne bo šenkano.Letos smo se prijavili na kar 9 razpisov, ja 9! Si predstavljate koliko dela in znanja je bilo vloženega v izpolnjevanje obrazcev? Vsak razpis ima svoje pogoje, vsak razpis, svoje obrazce. Veliko dela je bilo vloženega v snovanje projektov (od ideje, do konkretizacije - postavljanja vsebine, do načrtovanja same izvedbe), veliko dela v iskanju primernih strokovnih sodelavcev, veliko gradiva smo že sproti in vnaprej pripravili. Ves čas smo člani aktivni, tudi sedaj, v času karantene. Ne nazadnje smo za pripravo razpisov porabili tudi nekaj sredstev za poštnino, tonerje, papir, e-nosilce in podobno). Za tako majhno društvo kot je naše, je vsak cent pomemben!

Negativni odgovori na prijavljene razpise počasi kapljajo ...