---

Danes sem svoje misli "urejevala" kar pod borovcem. Dobro za zdravje, predvsem za pljuča Mar ne? Ugotavljam, da izgubljam zaupanje v stroko, tisto stroko, ki mi je v najtežjih trenutkih pomagala, me spravila na realna tla in me seznanila z dejanskim stanjem. Strokovnjaki medicine! Življenje je pač tako, da smo, eni več - drugi manj, včasih odvisni od njihovega znanja. Jaz sem jih srečevala veliko, zato vem, da jih je veliko odličnih, pametnih, strokovnih in predvsem človeških. S čutom do ljudi in za ljudi. Povrnili so me v življenje in zato jim bom hvaležna, dokler bom veselo skakljala po tem planetu. In seveda, moj namen je še dolgo skakljati. Zato moja mala, človeška pamet ne more dojeti trenutne situacije. Kje so strokovnjaki, ki bi rekli bobu bob, ki bi znali človeka pomiriti, mu dati upanje? Preprosto, dovolj mi je razlage kot so: ne vemo, mogoče, predvidevamo, nismo prepričani, je treba potrpeti, grozne številke,ogromen porast, potrpite še en teden, mogoče dva in še in še... Dnevno srečujem iste ljudi, ki opravijo svoj dnevni sprehod na istem mestu kot jaz. Nisem strokovnjak, vidim pa, da postajajo (ne vsi, ampak veliko njih) senca tistega, kar so bili pred mesecem. Maska na obrazu, sklonjena glava in spuščena ramena. Zaskrbljeni? Prestrašeni? Morda naveličani? Morda pa v dani situaciji potrebujejo le vzpodbudno besedo, nasmeh in hrepenijo po toplem objemu, ki je trenutno prepovedan. Sama jim ponudim nasmeh, jih pozdravim in z veseljem bom, ko bo vse mimo, podarila tudi objem, če ga bodo želeli.

2003 - V Atenah podpisana pogodba o vstopu Slovenije v EZ

***